Pred šestindvajsetimi leti, spomladi 1993, sem imel čast spoznati hčerko slikarja Riharda Jakopiča, gospo Mirjam Ilc. Kot sodelavec pri pripravi razstave Jakopičevih del iz njene zapuščine v galeriji Ars sacra v Mariboru sem z njo naredil tudi intervju za revijo Tretji dan. Dvakrat sem jo obiskal na njenem domu v stavbi ob Poljanski cesti (vsakič me je spremljala ena od mojih dveh hčera, ki sta bili takrat še mali deklici - tudi zaju je bila to zelo posebna priložnost srečati hči tako pomembnega slovenskega slikarja ...)
Nekaj utrinkov s snemanja glasbenih točk pred vitrajem Studenec milosti v trnovski Kapeli stvarjenja in odrešenja, v soboto, 27. oktobra 2018. Violončelistka Ema Grčman je študentka na Akademiji za glasbo v Gradcu (Kunstuniversität Graz). Ob mnogih uspešnih in odličnih glasbenih nastopih ter nagradah doslej je že večkrat nastopila tudi ob odprtjih mojih razstav, kar je bilo vsakič čudovito doživetje! 23. februarja 2017 je Ema Grčman, skupaj s kitaristom Juretom Podvratnikom, nastopila ob predstavitvi vitraja v trnovski kapeli. Ema Grčman, geboren 1996 in Ljubljana begann im Alter von sechs Jahren Violoncello zu spielen. Sie setzte ihre Ausbildung am Konservatorium für Musik und Ballet in Ljubljana bei Prof. Milan Vrsajkov und Karmen Pečar Koritnik fort. Von 2014 bis 2016 studiert sie bei Prof. Walter Dešpalj an der Musikakademie Zagreb und seit 2016 an der Kunstuniversität Graz bei Prof. Julian Arp. Weitere musikalische Impulse erhielt sie von Martin Ostertag, Christoph Richter, Marko Ylönen, Monika Leskovar, Giovanni Gnocchi, Rudolf Leopold und Claudio Bohorquez. Sie ist Preisträgerin verschiedenster Wettbewerbe wie: Antonio Janigro (Kroatien), Hrvatsko Društvo Glasbenih i Plesnih Pedagoga (Kroatien), Petar Konjović (Serbien), TEMSIG National Wettbewerb (Slowenien) und Antonio Salieri (Italien). Neben einer Stpideniatsstelle in der Deutschen Kammerakademie Neuss am Rhein ist sie mit dem Oberton Streichoktett, dem Streichduo Horvat-Grčman und anderen Formationen kammermusikalisch erfolgreich. Viel Erfarhung konnte sie auch bei Festivalteilnahmen, wie beim Steirische Kammermusikfestival (Österreich), Stift Festival (Holland), Festival Ljubljana (Slowenien), Davos Festival (der Schweiz), Tartini Festival (Slowenien), Lent Festival (Slowenien) sammeln. 2018 debutierte sie in Ljubljana mit dem Orchester der Slowenischen Philharmonie das berühmte Doppelkonzert Op. 102 in A-Moll von Johannes Brahms. V slikarskih imaginacijah Mateja Metlikoviča so zabeleženi avtorjevi spontani ustvarjalni impulzi in zamisli. Porajajo se v dialogu med intenzivnimi čustvi, ki jih zaznamujejo abstraktna barvna ozadja in simbolno močnimi pomeni, ki jih izpisujejo kaligrafske poteze čopiča. Za upodobitev abstraktnih pojmov slikar uporabi znake, simbole in arhetipske podobe: ptico, angela, srce, oko, ribo, človeško figuro obraz, objem ali poljub zaljubljencev ... Avtor se pri snovanju svojih del sklicuje na raznolike vire: išče vsebinske povezave v svetopisemski Visoki pesmi, se navdihuje pri glasbi in besedilih skupine Pink Floyd, pesmih Leonarda Cohena ter glasbi Astorja Piazzolle in Oliviera Messiaena. Hkrati pozorno premišljuje pomenljive dogodke iz svojega življenja in se navezuje na dediščino slovenske in evropske likovne umetnosti. Ob tem mu vseskozi uspeva razvijati edinstven in prepoznaven likovni izraz, ki v ubranem prepletu potez in barv izkazuje intelektualno, duhovno in čustveno globino. Matej Metlikovič's IMAGINATIONS record the artist's spontaneous thoughts and creative impulses, as are evoked in a continuous dialogue between intense emotions, portrayed with rapidly painted vibrant colour backgrounds and strong symbolic meanings, vividly depicted by the calligraphic strokes of his paintbrush … The painter looks to various sources when creating his art: he finds inspiration in the Biblical Song of Songs, is moved by the music and lyrics of Pink Floyd, the songs of Leonard Cohen and the compositions of Astor Piazzolla and Olivier Messiaen. At the same time, he reflects carefully upon meaningful events that have enriched his own life and finds important influences in the heritage of Slovenian and European fine arts. In so doing, Matej Metlikovič has succeeded in developing a unique and recognizable artistic expression that through a fluid interweaving of strokes and colours eloquently reflects profound intellectual, spiritual and emotional depth. GALAKSIJE LJUBEZNI / GALAXIES OF LOVE (februar 2015) Kompozicija dvanajstih akrilov z motivom plesa srčne pticena valovitem kartonu (vsaka 20 x 20 cm) je nastala kot moj prispevek za stalno razstavo na temo ''Umetniški vidik sprave'' v Domu sv. Jožefa v Celju. Tako kot udarci s prstom na orgelske ali klavirske tipke sprožijo zvoke različnih višin, jakosti in barv, želijo tudi te kompozicije posamično in skupaj sprožati galaksije vizualne zvočnosti, žive vrelce, nabite z energijo barvnega pršenja in plešočega poleta linije, zarisane s črnim tušem. Prekmurski pesnik Tine Mlinarič, oče mojega zeta Tomaža, bi zagotovo rekel, da gre za "vretine" (vrelce). To prekmursko besedo sem prvič srečal včeraj v prostorih Društva slovenskih pisateljev (petek 27. 2.), na predstavitvi Tinetove nove pesniške zbirke z naslovom Vretine Dnik. Gre za prvo, ki jo je napisal v rodnem prekmurskem jeziku. Anja Humljan (arhitektka, oblikovalka, avtorica projekta Urbana joga) vidi v mojih slikah sledi "božanskega" plesa: "Čopič, plesalec v rokah Mateja Metlikoviča, zarisuje linije, plesalke, skozi katere bog pleše..." Pred serijo Galaktičnih koreografij na slikarskem pultu me je predvčerajšnjim fotografiral moj prijatelj in slikarski kolega Janko Orač. (Na steni zadaj so nastajajoče predloge za barvno okno.) Tri variacije, pri katerih se skozi barvne nanose vidijo potiski s kartonskih embalažnih škatel, ki dodajajo slikam poseben likovni, pa tudi simbolni pomen. Zanimivo se mi zdi, kako so me pred dobrima dvema letoma takšne škatle začele kar naenkrat ustvarjalno navduševati! Iz njih sem začel izrezovati kose različnih formatov in jih nato poslikavati z gostejšimi ali lazurnejšimi barvnimi premazi ... Kot da bi hotel elementom tega, kar nas dnevno spremlja kot produkti urbanega okolja, vedno znova dodajati osebno duhovni pečat s sledmi svojih barv in poetično simbolnih piktogramov ... Več / More Nova serija miniaturnih slik na lesu iz cikla IKONE LJUBEZNI (marec 2015)
Občutja spreminjajočih se letnih časov bolj ali manj nezavedno in spontano vplivajo na izbor barv pri slikanju. Ker gre tu za motiv Srčne ptice, imajo te slike še poseben pomen. Naslikane so bile tik pred Gregórjevim (12. marec) , starim praznikom, ki je povezan z zaljubljenci - tega dne se namreč po ljudskem izročilu ženijo ptički. Vse najboljše za osemdeseti rojstni dan, Leonard Cohen! / A happy 80th birthday, Leonard Cohen!18/9/2014 21. septembra - ki je tudi moj godovni dan (!) - praznuje svoj osemdeseti rojstni dan Leonard Cohen. Glasbenik in pesnik, kantavtor, ki me s svojimi pesmimi spremlja že vse od srede sedemdesetih let ... Happy Birthday, Leonard! Pred leti sem od svojih najbližjih dobil za darilo slovenski prevod Cohenove knjige poezije z naslovom Knjiga Milosti / Book of Mercy (Modrijan, 2008, prevedel Jure Potokar). Pogosto jo jemljem v roke pred spanjem, kot večerno meditacijo. Ob pesmih in posameznih verzih se mi utrinjajo prebliski in asociacije, povezane z mojim trenutnim doživljanjem, razmišljanji in življenjskimi dogodki. Pomenljivi verzi kar kličejo k upodobitvam ali pa k temu, da jim poiščem vzporednic med mojimi že ustvarjenimi deli ... Eden mojih najljubših verzov iz te knjige je zapisan v pesmi št. 31: "... Moje srce poje o tvojem hrepenenju po meni in moje misli se spuščajo, da bi se čudile tvoji milosti... Tvoje ime je milina časa in globoko v noč me poneseš, izrekaš tolažbo, priteguješ luči z neba in govoriš: vidiš, kako je noč brez groze za tistega, ki se spominja Imena." "... My heart sings of your longing for me, and my thoughts climb down to marvel at your mercy ... Your name is the sweetness of time, and you carry me close into the night, speaking consolations, drawing down lights from the sky, saying, See how the night has no terror for one who remembers the Name." Leonard Cohen, Book of Mercy, 31. "... Sveta in bleščeča od velike svetlobe je vsaka živa stvar, uveljavljena na tem svetu in obdana s časom, dokler ne bo tvoje ime hvaljeno na vekov veke." Knjiga Milosti, 43; prevod Jure Potokar "... Holy, and shining with a great light, is every living thing, established in this world and covered with time, until your name is praised forever." Book of Mercy, 43 "Postavi me pokonci z novim srcem, s starimi spomini, (...), otipljiva glasba, ki se blešči med skritim in zaznavnim, ..." Knjiga Milosti, 24; prevod Jure Potokar "... Lift me up with a new heart, with an old memory, (...), tangible music shining between the hidden and the perceived, ..." Book of Mercy, 24 V pesmi 4 je lep verz, ki omenja "angela pesmi" (gornja kompozicija miniaturnih slik na kartonu, ustvarjena pred nekaj dnevi, je kot likovna pesem oz. poetični strip, ki "pripoveduje" o dotikih tega angela ...): "... I said to my will, ‘Come, let us make ourselves ready to be touched by the angel of song'..." Book of Mercy, 4 "Volji sem rekel:'Pridi, poskrbiva za to, da se pripraviva na dotik angela pesmi' ..." Knjiga Milosti, 4; prevod Jure Potokar V zadnjih dneh poslušam med vožnjo v avtu Cohenov album Old Ideas. Začetni verz pesmi Different Sides, ki sem jo včeraj dopoldan (20. 9.) poslušal med vožnjo proti ateljeju, mi je vzbudil asociacijo na moje risbe s tušem, ustvarjene dan pred tem ... "We find ourselves on different sides Of a line that nobody drew Though it all may be one in the higher eye Down here where we live it is two ..." Danes (21. 9.) so me verzi Cohenove pesmi The Darkness spomnili na akril, ki sem ga naslikal pred dnevi ... "I caught the darkness,
It was drinking from your cup. ... I got no future, I know my days are few. The presence not that pleasant, Just a lot of things to do. I thought the past would last me But the darkness got that too. I should’ve seen it coming It was right behind your eyes. You were young and it was summer I just had to take a dive. ... " Sedmega septembra 2010, pred natanko štirimi leti, sem v prezbiteriju kapele Zavoda A. M. Slomška v Mariboru prvič lahko videl celoten osrednji del kompozicije svojih vitrajev, ki jih je nekaj dni pred tem mojster Stojan Višnar namestil pred okenske odprtine. http://www.matejmetlikovic.si/projekt-maribor-2011.html Dan prej mi je povsem slučajno prišla v roke pesniška zbirka makedonskega pesnika Eftima Kletnikova v prevodu Vena Tauferja (Kletnikova do takrat nisem še poznal). Ko sem zvečer prelistaval to zbirko, mi je kmalu vzbudila pozornost pesem Ribja jata, v kateri sem v hipu uzrl vizijo, sorodno viziji na mojih vitrajih. Take resonance oz. sinhronicitete se mi kar pogosto dogajajo (posebej ob delih, v katera vložim ogromno svojega časa in energije) - doživljam jih kot potrditev svojih iskanj, slutenj in odkritij. ... Ribja jata ki se prebijaš med zvezdami ... Vodno teče Božja misel tudi v naročju angela ki se spremeni v plavut. Tam, kjer je visela ikona je zdaj globok studenec, in blešči se riba-nevesta v mojem prstanu na dnu." Eftim Kletnikov, iz pesmi Ribja jata, pesniška zbirka Studenec rane, prevod Veno Taufer, založba Logos 2010 http://www.bukla.si/?action=books&book_id=5976 serija fotografij procesa poslikave vitrajev v mojem ateljeju (album na Facebooku): https://www.facebook.com/matej.metlikovic/media_set?set=a.313052905468416.72724.100002911268587& ISKRENE ČESTITKE BORISU PAHORJU OB NJEGOVEM ČASTITLJIVEM JUBILEJU! Ko sem jeseni 2010 ravno zaključeval z delom na vitrajih z motiviko Visoke pesmi, ki sem ju naslovil kot Pomlad in Poletje ljubezni, mi Teja, ki je ravno prebirala Pahorjev roman Spopad s pomladjo, reče, naj pogledam njegov opis srečanja ljubimcev, češ da jo zelo spominja na moje upodobitve istega motiva! In res, ko sem besedilo prebral, sem z navdušenjem doživel sorodnost svojih podob s Pahorjevimi prizori, ki jih slika z muzikalično tekočimi besedami: "mehek val ... objem ... vijuga njenega telesa ... zelen travnik ... Mesec ... Je komaj pri svojem prvem krajcu ... dihanje napetega večernega morja ..." Ko sem ustvarjal svoje vitraje, teh Pahorjevih strani nisem še poznal, sem pa ob delu, posebej pri desnem vitraju, ves čas čutil prisotnost bogatih spominov, povezanih predvsem z doživetji poletnih noči ob morju ... Angel predvečernih samosti ves zlat od slovesa Misliš da ti je blizu a je onkraj dotakljivega Za nič ga ne moreš prositi za nič kriviti Ki samo je Prisotnost sama ali le večerna razvada sanjajočih... Marjanca Kočevar Mali diptih s podobama angelov sem pred dnevi objavil na Facebooku, pa me je kmalu za tem s svojimi verzi pod mojimi slikami presenetila prijateljica Marjanca iz Novega mesta: Matej, razveselil si me! Pesmi sem napisala ob tvojih prekrasnih slikah, … Morda pa pesem objavim še v moji naslednji, sedmi pesniški zbirki. Tvoje slike me zmeraj prevzamejo. Lep lep pozdrav, Marjanca Hvala tudi tebi, Marjanca, za tako lep in pomenljiv komentar k mojim kromatičnim zariskom! Pred tednom dni sem obiskal retrospektivno razstavo slikarja in kiparja Vinka Tuška v Bežigrajski galeriji. Srečanje z razstavljenimi deli izjemnega, žal že pokojnega umetnika, je bilo ponovno navdušujoče. Mnoga dela sem poznal že od prej, a barviti Ambient, instalacijo poslikanih kartonov iz leta 1985 (na fotografiji zgoraj), sem videl tokrat prvič! Z Vinkom sem se srečal že v drugi polovici šestdesetih, saj je bil moj učitelj likovnega pouka na Osnovni šoli v Stražišču pri Kranju. Njegove ure so bile polne barv, ustvarjalnega veselja in igrive likovnosti. Kot slikar, pedagog in človek mi je bil pomemben vzor pri moji odločitvi za študij slikarstva. Dobro se še spominjam, kako naju je s sošolko Barbaro leta 1970 povabil s sabo v Moderno galerijo, kjer sva mu pomagala pospravit njegovo prostorsko instalacijo z naslovom Rdeče-modro-oblo ... Seveda sem ta naš umetniški izlet v Ljubljano doživel kot posebno priznanje; če se prav spomnim, je bil to moj prvi obisk Moderne galerije sploh! fotografija z razstave v Bežigrajski galeriji: na platnu v ozadju fotografija ambientalne postavitve Rdeče-modro-oblo (žal le čb fotografija) Še nekaj spominov ... Rad se spominjam ur likovnega pouka pri Vinku, saj je bilo ozračje polno ustvarjalnega veselja. Z velikim občutkom nas je usmerjal pri našem risanju in slikanju in to prepletal s pripovedovanjem o svojem ustvarjanju in obiskih razstav v tujini ter srečanjih z novo umetnostjo. Dobro se še spominjam njegovih misli o tem, kako mora vsaka doba ustvariti nekaj svojega, ne posnemati starih ampak izmisliti si nekaj prav posebnega, v skladu z duhom in tehnologijo časa ... Sam sem bil v svojih osnovnošolskih letih sicer fasciniran predvsem s pustolovsko in zgodovinsko literaturo ter z realizmom stripovske ilustracije, zato morda nisem najbolje šel v kontekst njegovega občudovanja in spodbujanja otroško naivne in spontane likovnosti. Mi je pa zato dajal kakšne posebne likovne naloge, ki so bile bliže mojim takratnim likovnim interesom. Se pa še dobro spomnim, s kakšnim navdušenjem sem se lotil neke likovne naloge - ustvariti je bilo treba pestro barvit poster za pop glasbeno skupino. To so bila pozna šestdeseta, čas Beatlov, Stonesov, Jimmya Hendrixa ... vrenja Flower Power ... Sam sem v tistem času sicer najraje ustvarjal s peresom in črnim tušem, a ob tej nalogi - z mislijo na glasbo, ki sem jo (smo jo) takrat z navdušenjem poslušal(i) - se mi je odprl svet barv. Še danes mi je pred očmi "psihadelično" barvita kompozicja valovito prepletenih mavrično poslikanih ploskev ... osnovna šola Stražišče pri Kranju fortografije iz knjige Arhitekt Danilo Fürst, Nataša Koselj, Založba: Celjska Mohorjeva družba, 2013 Stavba moje Osnovne šole je iz arhitekturnega vidika nekaj posebnega. Gre za prvo res sodobno zasnovano osnovnošolsko stavbo v takratni domovini in je realizacija zmagovalnega projekta arh. Danila Fürsta* na natečaju razpisanem leta 1954 ob mednarodnem posvetovanju Od stare k novi šoli. Na to šolo kot sodobni šolski ambient imam najlepše spomine, bila je tudi del mojega vsakdanjega življenja, saj sem stanoval v njeni neposredni bližini in mi je bila ob pogledu skozi domače okno vedno pred očmi. Takrat se sicer nisem še zavedal pomena njenih estetskih odlik, a ko danes pomislim nazaj, se zavedam, da je tudi to sodobno oblikovano okolje prispevalo k temu, da je bilo moje odraščanje bolj odprto in sproščeno ... V gimnazijskih letih sem Vinka nekajkrat obiskal na tej šoli. Po tem, ko sem s svojimi risbami oblikoval gimnazijsko literarno glasilo KAJ (1972), sem mu to svoje prvo javno objavljeno delo z umetniško ambicijo šel pokazat in povprašal za mnenje. Hkrati pa so me zanimale tudi njegove sugestije glede opreme naslednje številke. Za razliko od naših akademskih profesorjev, ki so bili zelo zadržani do našega ustvarjanja, se je Vinko pokazal kot izjemno odprt in zainteresiran mentor - v dialogu z njim so se porajale nove ideje in spodbude za nadaljnje ustvarjanje in ta najin pogovor je takrat sprožil tudi navdih za opremo naslednje številke ... Ko sem mu spomladi 1974 sporočil, da nameravam po maturi delat sprejemni izpit na ljubljanski likovni Akademiji, me je pri tem podprl, češ da bom z umetnostjo imel veliko osebnega veselja in užitka, a da naj se zavedam, da denarja tu ne bo posebnega. In imel je prav, zdaj še toliko bolj kot v prejšnjih letih! Bil je eden prvih, ki sem mu šel povedat, da sem uspešno naredil sprejemni izpit in bil s tem sprejet na Akademijo. Spominjam se, kako je z veselim tonom odgovoril na to novico: "Zdaj sva pa kolega, čestitam!"... No, meni se je takrat zdelo, da sem še daleč od tega ... seveda pa sem bil takšne potrditve vesel! ![]() Zadnjič sva se osebno srečala na odprtju Majskega salona (razstava članov ZDSLU) v Kranju, maja leta 2009. Takole sva se takrat postavila pred Tejin fotoaparat (fotografija zgoraj); v ozadju je Vinkov Rdeči diptih. Občasno sva bila še v stiku po mailu. Za Novo leto 2010 mi je poslal svojo voščilnico, se opravičil, da zaradi bolezni ni mogel priti na mojo razstavo na Bled (Galerija 14) in se podpisal tvoj "tovariš" Vinko. Kar me še danes gane. Vedno znova opažam, da me je zaznamoval ne le kot učitelj v osnovni šoli ampak tudi s svojo likovnostjo. Čeprav ji nikdar nisem sledil neposredno, je bila bolj ali manj prisotna na globlji ravni. Ko sem npr. ustvarjal vitraje za kapelo v Radovljici (Dom. dr. Janka Benedika), sem se večkrat spomnil na likovne vtise iz mladosti, ko sem imel možnost biti skupaj z avtorjem in občudovati njegova dela, ustvarjena v slogu barvnega konstruktivizma. In ko sem v Lični hiši novembra 2013 obešal na konopljine vrvice svojih 2 X 33 angelov (miniature na kartonih), sem pomislil na instalacijo, ki smo jo naredili v osnovni šoli za novoletno zabavo 1969/70 v veliki predavalnici, ko smo na vrvice od stropa do tal obesili naša barvita likovna dela ... nekaj fotografskih utrinkov z razstave v Bežigrajski galeriji nekaj fotografij z razstave v Bežigrajski galeriji
|